Od spletnih sistemov do razstav

AGRFT80 je moral v kratkem roku raznolika arhivska gradiva preoblikovati v dostopno spletno razstavo. Po razstavnem konceptu Simone Ješelnik sem zasnoval in razvil spletno mesto, iskanje, večpredstavne prikaze in prilagojena uredniška orodja ter jih med pripravo vsebin preizkušal in izpopolnjeval z arhivisti.

Rezervacije po e-pošti so festivalski ekipi oteževale pregled nad dogodki in prostimi mesti. Po oblikovalskih predlogah Črta Mateja sem izdelal spletno mesto in prilagojen rezervacijski sistem, ki povezuje program, kapacitete, potrditve in sezname za vstop. Obiskovalci lahko rezervirajo brez računa, organizatorji pa rezervacije upravljajo v istem okolju.

tremolo je potreboval vizualni pristop k raziskovanju vibracijske komunikacije žuželk, ki bi ohranil osrednjo vlogo zvočne kompozicije. Z Branetom Zormanom in Boštjanom Perovškom sem posnel in montiral izrazito upočasnjene podobe, ki prehajajo med prepoznavno resničnostjo in lirično spremenjenim časom ter podpirajo potopitveno izkušnjo poslušanja.

Raznolike kulturne projekte Javnega zavoda Mladi zmaji je bilo treba povezati v razstavo, ki bi predstavila tudi BAZO, njihov novi mladinski center v središču Ljubljane. Razvil sem kuratorski okvir, besedilo in prostorsko postavitev ter prevzel izvedbo, od instalacij in namenskih zvočnih predvajalnikov do podnapisov, razstavnih napisov in tiskovin.

Obširen katalog Patrika Dvorščaka je potreboval besedilo, ki bi zaobjelo širino njegove prakse in kompleksnost idej za neposredno vizualno govorico. Razvil sem filozofsko interpretacijo v zgodovinskem in konceptualnem kontekstu ter esej prevedel v angleščino. Prispevek sem dopolnil s fotografijami razstavne postavitve za katalog.

Pet razstav v KIZC MORS je povezovalo sodobno umetnost z občinstvom Ministrstva za obrambo. Kuratorski izziv je bil najti skupna vprašanja ter ohraniti prostor za različne avtorske in kritične poglede. Izbral sem projekte o domu, skrbi, varnosti, ljubezni, zemlji, odpuščanju in domoljubnosti ter vodil njihovo produkcijo in promocijo.

Različne avtorske poglede na hiperprodukcijo, pozabo in obnovo je bilo treba povezati v celostno razstavno izkušnjo. Razvil sem kuratorski koncept in vodil produkcijo, dela pa povezal skozi prostor, projekcijo, osvetlitev in avtorsko zvočno krajino. Razstava je obiskovalcem omogočila srečanje z vsebino skozi več kot zgolj vid.

Izdelava velikih skulptur za razstavo Tajde Novšak je zahtevala znatna sredstva in usklajeno produkcijo. Prek Zavoda Artopolis sem pripravil prijavo na Ministrstvo za kulturo ter v koprodukciji z Galerijo Tkalka usklajeval financiranje, ekipo in logistiko. Poskrbel sem tudi za promocijo in organizacijo produkcije video sprehoda po razstavi.

HIPERprodukcija je raziskovala pritisk nenehnega ustvarjanja novih del kot merilo umetniške legitimnosti. Eno razstavno zamisel sem razvil v tri zaporedne skupinske razstave pri Mladih zmajih ter poskrbel za izbor, honorarje in produkcijo. Spremljevalni pogovor je razstavno obliko povezal z delovnimi pogoji, ki jih je projekt prevpraševal.

Portfolio Patrika Dvorščaka je moral odražati igriv in kritičen značaj njegovega dela ter profesionalno predstaviti slike. Izrazito imensko grafiko in animirano figuro sem povezal z zadržano tipografijo in prostornimi galerijami, zgradil dvojezično spletno mesto s preprostim urejanjem in dodal svoje besedilo o njegovi praksi.

Jon Žagar je potreboval uglajen, umirjen portfolio za različne fotografske serije in formate. Oblikoval in zgradil sem dvojezično spletno mesto z zadržano tipografijo, veliko praznega prostora in galerijami, ki ohranjajo razmerja fotografij. Navigacija po serijah in posamezne strani del omogočajo pregled prakse in podrobnejši ogled.

Vsaka izdaja TO)pot je potrebovala vizualno identiteto, ki bi izhajala iz njene kuratorske teme. Teme sem prevedel v vektorske ilustracije ter uskladil tiskane in digitalne izvedbe; koncept 2023 sem razvil z Ireno Pivka. Vizualni jezik se je od anatomskih podob razvil do identitete okoli znaka za pavzo leta 2026.

Kolonija Molat je umetniški video o zamišljeni rezidenci, namenjeni počitku in nedelu. Sodeloval sem pri zasnovi in izvedbi videa ter prevzel snemanje in montažo. Delo odpira paradoks ustvarjanja projekta o nedelu in povezuje vprašanja umetniške produkcije, prostega časa, hiperprodukcije in ekologije. Nastalo je leta 2023 v produkciji Maske Ljubljana in Cone.

Cona je potrebovala arhiv in digitalno infrastrukturo za podporo tekoči produkciji in ohranjanje zaključenih del. Povezal sem storitve v oblaku, strežnike in strukturirane projektne informacije ter spletno mesto uporabil kot vmesnik za dostop do gradiv in izvoz skupnih produkcijskih podatkov.

Pri Coni povezujem produkcijo umetniškega programa z njegovo javno predstavitvijo. Usklajujem pripravo gradiv, produkcijske naloge in roke, oblikujem publikacije ter komunikacijske materiale in skrbim za odnose z javnostmi. S fotografijo in videom dokumentiram dogodke ter pripravljam vsebine za njihovo predstavitev. Moje delo povezuje organizacijsko in tehnično podporo izvedbi z jasno komunikacijo ter ohranjanjem gradiv po zaključku dogodkov.

Umetniki so potrebovali poslovna orodja, prilagojena umetniški produkciji in slovenskemu umetniškemu trgu. Razvil sem prilagojen poslovni model, delovni zvezek in izvirne primere, ki povezujejo stroške, cene, čas, občinstva in financiranje. Delavnice in mentorstvo so udeležencem pomagali uporabiti vsebine pri lastnih projektih; različne izvedbe programa so dosegle približno 400 udeležencev.

Umetniki so potrebovali podrobna, strokovno zasnovana navodila za fotografiranje in varno pakiranje del; Artopolis pa jasen način sporočanja zahtev in odgovornosti. Z Janom Dolarjem sva skupaj napisala 20 modulov v slovenščini in angleščini, vsak v video, zvočni in PDF obliki. Praktične demonstracije in referenčna gradiva podpirajo uporabo pri dejanskem delu.

Otvoritvena kampanja Artopolisa je morala predstaviti platformo in hkrati ponuditi prostor umetnikom, za katere je nastala. Režiral sem videoportrete ter vodil pogovore z ustvarjalci iz različnih okolij po Sloveniji; Jan Dolar je videe montiral. Njihova dela in izkušnje so javnosti približali vključujoč pristop portala.

Raznolik program bienala je potreboval dostopno spletno komunikacijo in prostor za strokovno razpravo. Razvil sem video kampanjo z intervjuji z mednarodnimi umetniki, predstavitvami programa in kratkimi promocijskimi izseki, vključno s poglobljenim pogovorom z Amy Whitaker. Priprava, montaža in objava so vsebinsko poglobljenost povezale z različnimi oblikami ogleda.

Fotografiranje in dokumentiranje del, prodaja, pakiranje in prevoz umetnikom jemljejo čas za ustvarjanje. Zasnoval sem Artopolis ter arhiv, javno predstavitev, prodajne postopke in organizacijo prevoza povezal s praktičnimi navodili. Digitalni sistem in spremljajoči delovni procesi urejajo podporna opravila, da lahko umetniki več pozornosti namenijo svoji praksi.

Surviving Art je raziskoval, kako umetniki služijo za preživetje, razvijajo kariero in najdejo čas za svojo prakso. Pripravljal sem članke in kritične intervjuje z umetniki, galeristi, študenti in teoretiki ter skrbel za produkcijo in objavo podkasta. Povezana raziskava v Londonu in Berlinu je obravnavala različne umetniške trge in delovne pogoje.